Po letih gospodarske rasti v Sloveniji je svetovna kriza v letu 2008 je prekinila dohitevanje povprečne razvitosti EU. Razmeroma globlji padec BDP v krizi in počasnejše okrevanje sta razgalila strukturne pomanjkljivosti in nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki je preveč odvisno od nizkotehnološke industrije in tradicionalnih storitev. V najhujši gospodarski krizi od nastanka samostojne Slovenije leta 1991 se je vlada v letih 2009 in 2010 opredelila do raziskav in inovacij kot temelja prihodnjega razvoja slovenske družbe. Uvodnik je kratek prikaz najpomembnejših dosežkov na tem področju v preteklih dveh letih.

Boljše usklajevanje politik…

Država se je osredotočila na boljše horizontalno usklajevanje politik na področju raziskav in inovacij, ki je od leta 2009 v pristojnosti posebne skupine ministrov. Tega leta je Slovenija prešla tudi na proračun, usmerjeni k ciljem, pri katerem je načrtovanje izdatkov neposredno povezano s cilji in dejavnostmi za dosego teh ciljev in omogoča njihovo doseganje.

…spodbude v celotni raziskovalno-inovacijski verigi…

Raziskave in inovacije so bile v preteklih dveh letih med prednostnimi politikami države. To se je predvsem kazalo v proračunu, saj so se v letih 2008–2010 javna sredstva za raziskave in razvoj povečala za skoraj 70 %. Po deležu BDP, namenjen za raziskave in razvoj, je Slovenija v povprečju EU 27, ob boku razvitejših držav, kot sta Velika Britanija in Belgija. Sredstva za neposredne spodbude za raziskave in razvoj je v letu 2010 dopolnila povišana davčna olajšava za vlaganje v RR, in sicer splošne z 20 % na 40 % in regijske s 40 na 60 %. Med 30 državami, zajetimi v OECD Science, Technology and Industry Outlook 2010, je samo Koreja namenila večjo neposredno in posredno podporo podjetjem (izraženo v deležu BDP) za RR kot Slovenija. Da bi omogočili čim večjo komercializacijo znanja, smo namenili še dodatno podporo za izboljšanje dostopa podjetij do ugodnih virov financiranja za tehnološke razvojne projekte podjetij v fazi komercializacije novih rešitev, proizvodov ali storitev. Naložba 50 milijonov EUR javnih sredstev v program finančnega inženiringa je tako pripomogla k oblikovanju skupnega kreditnega potenciala v višini skoraj 150 milijonov EUR (0,31 % BDP), namenjenega za podporo tehnološkim projektom v zgodnjih,fazah razvoja. V okviru aktivnosti za izboljšanje dostopa do virov financiranja za podjetnike je Vlada RS v letu 2010 pričala z izvajanjem programa spodbud za razvoj trga začetnega in tveganega kapitala. Javna sredstva v višini 34 mio EUR so bila vložena kot državne naložbe v zasebne družbe tveganega kapitala, ki skupno z zasebnim kapitalom zagotavljajo že v letu 2011 ponudbo najmanj 70 milijonov EUR sredstev tveganega kapitala (0,14 % BDP).

…poudarek na specializaciji…

V kriznih letih 2009 in 2010 je bila večina dodatnih sredstev za RR namenjena za vzpostavljanje kritične mase in kvalitete na prednostnih področjih raziskav in razvoja. V globaliziranem svetu je namreč bolj kot kdaj koli prej pomemben razvoj odličnosti, ki omogoča preboje – znanstvene in tehnološke – v svetovnem pogledu. Za njihovo doseganje pa je treba prekiniti z dosedanjo prakso drobljenja vseh sredstev ter bolj podpreti tista področja, na katerih Slovenija premore znanstveno odličnost in inovativno industrijo. To usmeritev je Slovenija uresničevala s (so)financiranjem osmih centrov odličnosti (77 milijonov EUR) in sedmih kompetenčnih centrov (44 milijonov EUR) v obdobju do leta 2013.

…poenostavitve in združevanje instrumentov…

Poudarek je bil na poenostavitvi instrumentov, še posebej tistih, financiranih iz evropskih strukturnih sredstev. Primer je razpis za krepitev človeških virov v gospodarstvu, kjer sta ministrstvi za znanost in gospodarstvo združili sredstva in prizadevanja ter povezali vse instrumente v nov program, ki temelji na doseganju rezultatov ne pa na nadziranju stroškov.

…nova Raziskovalna in inovacijska strategija 2011–2020 (RISS)

Kljub premikom v zadnjih dveh letih, so ukrepi brez temeljitega strateškega premisleka o prihodnjem razvoju predvsem gašenje požara. V preteklem letu je zato v široki javni razpravi nastajala nova Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011-2020 (RISS).

Skladno z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti je svetovalno telo vlade, sestavljeno iz dvaindvajsetih predstavnikov ključnih javnosti, konec junija 2010 pripravilo izhodišča za nov strateški dokument na področju raziskav in inovacij. Na podlagi tega sta Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za gospodarstvo pripravili osnutek RISS in ga predložili v javno razpravo. Hkrati z njo sta potekali tudi dve mednarodni evalvaciji nacionalnega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki so ju opravile države članice EU (ERAC) in OECD. Poglavitne ugotovitve obeh pregledov so bile smiselno vključene v končni predlog RISS. Po petih mesecih javne razprave je predlog RISS sprejela vlada, maja 2011 pa državni zbor.

Temeljni namen široke javne razprave, v katero so bili vključeni tudi tuji strokovnjaki, je bilo doseči široko družbeno soglasje o prepotrebnih spremembah raziskovalnega in inovacijskega prostora ter skupno začrtati pot razvoja za naslednje desetletje. Prav vključenost vseh ključnih javnosti in struktura RISS z akcijskim načrtom, ki jasno opredeljuje ukrepe, pristojnosti in časovnico, sta tudi poglavitno zagotovilo, da strateški dokument ne bo ostal zgolj črka na papirju, temveč bo krojil razvoj prihodnjega desetletja.

Poglavitne smernice novega strateškega dokumenta:

                                                                                                                                                       Dr. Jana Kolar