Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

bruto družbeni proizvod

The European Centre for the Development of Vocational Training (http://www.cedefop.europa.eu/EN/)

Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe

Davčna uprava Republike Slovenije

European Credit Transfer and Accumulation System

The European Association for Quality Assurance in Higher Education
(http://www.enqa.eu/)

Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area

The European Association for Quality Assurance in Higher Education
(http://www.eqar.eu/)

Mednarodna standardna klasifikacija raziskovalnih področij (Standard Practice for Surveys of Research and Development)

raznolikost med študijskimi programi v posamezne ravni študija, npr. študijski programi prve študijske stopnje so med seboj različni po vsebini, usmeritvi, načinu dela

informacijsko-komunikacijska tehnologija

Mednarodna standardna klasifikacija dejavnosti

priložnostno učenje in pridobljeno znanje ob vsakodnevnem udejstvovanju posameznika

proces evalviranja visokošolskih institucij (univerz, fakultet, visokih strokovnih šol) za presojo njihove kakovosti ter ugotavljanja njihove uporabnosti za študente in družbo. Rezultat procesa je »podeljena akreditacija« oziroma status akreditirane institucije

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Ministrstvo za javno upravo

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Nacionalni program visokega šolstva

Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu

vse tisto učenje, ki je opravljeno v okoljih zunaj sistema za pridobivanje formalne izobrazbe oziroma ravni izobrazbe. Vključuje torej razne tečaje, seminarje, usposabljanja, konference in podobno

negospodarske dejavnosti (SSKJ). V kontekstu tega dokumenta so to družbene dejavnosti, ki se ne opravljajo za pridobivanje dobička (dejavnosti, ki jih izvajajo npr. izobraževalne, kulturne ustanove, javna uprava)

koncept, ki se je razvil v okviru razprav o vlogi Evropskega raziskovalnega prostora in nakazuje pomembno spremembo organiziranosti raziskovalno-razvojne dejavnosti v smeri oblikovanja takih nacionalnih in regionalnih vizij in strategij, ki bodo osredotočene na specifična razvojna področja

proces priznavanja tistega znanja, ki ga je posameznik pridobil po različnih poteh v predhodnem udejstvovanju. Zajema formalno, neformalno in priložnostno učenje oziroma znanje, pridobljeno po vseh treh poteh

pariteta kupne moči

proces evalviranja študijskih programov za presojo njihove kakovosti. Rezultat procesa je »podeljena akreditacija« oziroma status akreditiranega študijskega programa

redni študij pomeni študij s polno obremenitvijo, torej 60 ECTS na leto oziroma vpisanih 60 ECTS na leto
delni študij bo po novem praviloma le prilagojeno izvajanje študija v manjšem obsegu, praviloma med 30 in 45 ECTS na leto

Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije

oseba, vpisana na visokošolske institucije in višje strokovne šole, ne glede na življenjsko obdobje ali način izvajanja študija (polni – delni študij, študij na daljavo, vseživljenjsko učenje)

tiste generacije, ki se po navadi vpisujejo na visokošolske institucije, torej za starostno skupino od 19 do 24 let

celotno število študentov v državi, deljeno s številom državljanov te države v določeni starostni skupini, tipično, ko zapustijo srednjo šolo (npr. 19 do 24 let)

»Vseživljenjsko učenje je dejavnost in proces, ki zajema vse oblike učenja, bodisi formalno bodisi neformalno in aformalno ter naključno ali priložnostno (Dodatek, 10, str. 35–36). Poteka v različnih učnih okoliščinah, od rojstva prek zgodnjega otroštva in odraslosti do konca življenja, s ciljem, da se zboljšajo posameznikovo znanje in spretnosti. Z učenjem pridobivamo tudi interese, značajske poteze, vrednote, odnos do sebe in drugih ter druge osebnostne lastnosti. (Dodatek, 11, str. 36–37)« Vir: Strategija vseživljenjskega učenja v Sloveniji, MŠŠ, 2007; stran 10