1. Posnetek stanja visokošolskega sistema v Republiki Sloveniji[34]
Poglavje je izsek posameznih vsebin iz publikacije o statističnih podatkih na področju visokega šolstva, ki jo je pripravilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za pripravo Nacionalnega programa visokega šolstva 2011–2020 in nove visokošolske zakonodaje.
Podatki v tem poglavju prikazujejo le okvirno stanje v visokem šolstvu.
Število rojstev že od dvajsetih let prejšnjega stoletja v Sloveniji narašča z vmesnim zmanjšanjem sredi štiridesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja. Od leta 2006 je opazen ponoven pozitivni naravni prirast, vendar dolgoročne projekcije prebivalstva predvidevajo občutno upadanje števila rojstev in s tem prebivalstva.
Število mogočih študentov bo med letoma 2010 in 2020 stalno upadalo. Devetnajstletnikov, torej tistih, ki običajno vstopajo v visoko šolstvo, bo v letu 2020 za 20 % manj kot v letu 2010. Po letu 2020 bo glede na projekcije prebivalstva število mogočih študentov do leta 2030 nekoliko naraščalo, nato ponovno upadalo do leta 2060 še bolj kot v letu 2020.
Vpisna gibanja v terciarnem izobraževanju so močno odvisna od strukture predhodnega srednješolskega izobraževanja in dostopa do visokega šolstva. Študentsko populacijo še vedno sestavlja predvsem skupina »tradicionalnih študentov«, torej tistih, ki se neposredno po koncu srednješolskega izobraževanja vpišejo na visokošolske zavode. Kot ugotavljajo že avtorji Analize gibanj v strukturi študentov in diplomantov (Zgaga, 2004), je začelo srednje izobraževanje od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki ne daje le poklica, ampak omogoča nadaljevanje izobraževanja, postajati vse bolj priljubljeno. Naprej navajajo, da so se devetdeseta leta že iztekla v drugačnih razmerah: »popolna« srednja šola je postala prevladujoči standard. Hkrati se je že pojavil upad generacij, ki je nekdanjo skrb zaradi »presežkov« generacij, ki so vstopale v izobraževanje, zamenjal s skrbjo zaradi »primanjkljajev« generacij. Podobna gibanja so se nadaljevala tudi pozneje in se bodo glede na projekcije prebivalstva nadaljevala tudi v prihodnje do leta 2060.
Splošno upadanje števila mladih v prejšnjem desetletju se je v srednjem šolstvu kazalo predvsem v zmanjševanju števila vpisanih v programe, ki ne omogočajo neposrednega vpisa na terciarno izobraževanje. Vpis v programe, ki omogočajo nadaljnji vpis, je ostajal sorazmerno nespremenjen; število vpisanih na gimnazije skozi desetletje narašča, število vpisanih na srednje tehniške in strokovne šole pa se zmanjšuje.
Slika 2. Število mladih v srednjih šolah glede na vrsto izobraževalnega programa, Slovenija, 2000/01–2008/09
Vira: SURS, preračuni UMAR
Več kot 90 % dijakov, ki so končali srednjo šolo in so izpolnjevali pogoje za vpis v študijske programe, se v terciarno izobraževanje vpisuje že od študijskega leta 2001/02, trend pa je v prejšnjem desetletju stalno naraščal. Tako se je v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2008/09 vpisalo okoli 96 % dijakov, ki so končali srednjo šolo in so izpolnjevali pogoje za vpis v študijske programe. Od tega se jih je 9,9 % vpisalo v višješolsko strokovno izobraževanje, 86 % pa v visokošolsko izobraževanje.
Tabela 2. Prehodnost iz srednjega v terciarno izobraževanje od 2000 do 2008
Opomba: Razlike pri vsotah nastajajo zaradi zaokroževanja podatkov. Vir: SURS |
Število prebivalcev s končano višješolsko in visokošolsko izobrazbo v Sloveniji se povečuje, hkrati se zmanjšuje delež prebivalstva s končano osnovnošolsko izobrazbo ter nižjo in srednjo poklicno šolo.
Če doseženo izobrazbo ugotavljamo samo pri aktivnem prebivalstvu, to je pri prebivalstvu, ki je staro od 25 do 64 let, je imelo v letu 2008 najmanj višješolsko izobrazbo 22,6 % prebivalstva te starostne skupine. Mednarodna primerjava za leto 2007 pokaže, da je delež prebivalstva s končano vsaj višješolsko izobrazbo v Sloveniji pod povprečjem 19 držav Evropske unije s 24,5 % in držav OECD s 27,5 %.
V Sloveniji je bilo v terciarno izobraževanje v letu 2008 vključenih 50,3 % vseh devetnajstletnikov. V študijskem letu 2006/07 je imela Slovenija med državami Evropske unije največji delež generacije, stare od 20 do 24 let, vključene v terciarno izobraževanje.
Tabela 3. Delež prebivalstva po starostnih skupinah, vključenega v terciarno izobraževanje, za leta 1996 in 2000 ter od 2004 do 2008
Opombi: |
V študijskem letu 2009/10 je bilo v Sloveniji 114.873 študentov terciarnega izobraževanja, od tega 16.594 študentov višješolskega in 98.275 študentov visokošolskega izobraževanja. Število študentov terciarnega izobraževanja se je povečevalo do študijskega leta 2006/07, nato pa se je do študijskega leta 2008/09 zmanjševalo. V študijskem letu 2009/10 je število študentov terciarnega izobraževanja spet večje kot v predhodnem študijskem letu, še vedno pa manjše, kot je bilo v študijskih letih 2005/06 in 2006/07.
Tabela 4. Študenti terciarnega izobraževanja od študijskega leta 1997/98 do 2009/10
Opombe: * Všteti so študenti višješolskih strokovnih izobraževalnih programov in starih višješolskih programov. ** Všteti so študenti prejšnjih visokošolskih strokovnih študijskih programov, prejšnjih univerzitetnih študijskih programov, visokošolskih strokovnih študijskih programov 1. stopnje, univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje in enovitih magistrskih študijskih programov 2. stopnje. *** Všteti so študenti študijskih programov za pridobitev specializacije, magisterija znanosti in doktorata znanosti. **** Od študijskega leta 1997/98 so pri skupnem seštevku študentov dodiplomskega izobraževanja upoštevani tudi absolventi s statusom študenta. ***** Do študijskega leta 2004/05 se je pri podiplomskem študiju spremljal samo vpis v študijske programe za pridobitev magisterija znanosti in specializacije, od takrat dalje pa tudi vpis v študijske programe za pridobitev doktorata znanosti. Viri: SURS, podatkovna zbirka SI-STAT, za leto 2009 posebna obdelava podatkov za MVZT, preračuni MVZT |
Največ študentov dodiplomskih študijskih programov in študijskih programov 2. stopnje je v študijskem letu 2009/10 na področju družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, in sicer 36,5 %. To je hkrati najmanjši delež v celotnem opazovanem obdobju od študijskega leta 1998/99 dalje, ko je bil s 43,2 % delež študentov tudi največji. Sledi področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva z 18,2 % vpisanih študentov, kar je največ v opazovanem obdobju. Z 10,5 % sledi področje zdravstva in sociale. Tudi na tem področju je to največji delež vpisanih študentov od študijskega leta 1998/99 dalje. Nato z 9 % sledita področji umetnost in humanistika ter izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev. Za umetnost in humanistiko je 9 % največji delež v celotnem proučevanem obdobju, za izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev pa je ta delež najnižji do zdaj. Na področju storitev se je delež študentov v primerjavi s študijskimi leti 2006/07, 2007/08 in 2008/09 zmanjšal za 0,5 odstotne točke na 7,6 %. Področje naravoslovja, matematike in računalništva ima v študijskem letu 2009/10 6,3 % vseh študentov 1. in 2. stopnje, največ v opazovanem obdobju in kar 0,9 odstotne točke več kot v študijskem letu 2005/06, ko je bil delež študentov na tem področju najmanjši. Na drugi strani se je delež študentov na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva zmanjšal na najnižjo raven, ki je enaka, kot je bila v študijskih letih 1998/99 in 2001/02, to je na 2,9 %.
Tabela 5. Delež študentov terciarnega izobraževanja po študijskih področjih glede na način študija od študijskega leta 2004/05 do 2009/10, v %
 Viri: SURS, podatkovna zbirka SI-STAT, za leto 2009 posebna obdelava podatkov za MVZT, preračuni MVZT |
Kljub visoki dostopnosti visokega šolstva v Sloveniji in vključevanju prebivalstva v visoko šolstvo pa smo manj uspešni pri učinkovitosti študija in uspešnosti. 35 % oseb, ki se vpiše v terciarno izobraževanje, ga ne konča. Prav tako število vpisanih v 1. letnik, ki naslednje leto ne nadaljujejo študija na visokošolskih zavodih, v zadnjih petih letih narašča in pomeni slabo tretjino vpisanih študentov.
Slika 3. Odstotek študentov, ki ne konča študija
* Upoštevani so samo programi tipa A (ISCED).
** Enak odstotek je naveden tudi v letu 2010 (OECD Education at a glance Indicators, 2010)
Tabela 6. Podatki o številu vpisanih v 1. letnik, ki naslednje leto ne nadaljujejo študija na visokošolskih zavodih
 Vir: SURS, preračuni MVZT |
Število diplomantov terciarnega izobraževanja se vsa leta od leta 1980 povečuje. V letu 2009 je tako diplomiralo skoraj trikrat več študentov kot v letu 1980 ali 1991, več kot dvakrat več kot v letu 1996, dobro polovico več kot v letu 2000, skoraj 15 % več kot v letu 2005 in 5,1 % več kot v letu 2008. Povečevanje se razlikuje glede na vrsto študijskega programa.
V letu 2007 je v Sloveniji na 1.000 prebivalcev starostne skupine od 20 do 29 let diplomiralo 58 študentov terciarnega izobraževanja, kar je v primerjavi z drugimi državami Evropske unije več kot na primer v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, Nizozemskem in Švedskem, vendar manj kot na primer v Italiji, Romuniji, Irski, Franciji in na Danskem.
Struktura diplomantov po študijski področjih v posameznem letu se strukturi študentov prilagaja z zaostankom nekaj let. Tako je v letu 2009 še vedno največji delež diplomantov na področju družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (47,2 %). V primerjavi z letom 2008 se je delež diplomantov zmanjšal na študijskem področju izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, na katerem se število diplomantov zmanjšuje od leta 2006, na področju tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter na področju kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo. Na vseh drugih področjih se je skupno število diplomantov 1. in 2. stopnje glede na leto 2008 povečalo.
Če primerjamo podatke o deležu diplomantov po študijskih področjih za leto 2006 med državami Evropske unije, ugotovimo, da je imela Slovenija v primerjavi s povprečjem 27 držav Evropske unije večji delež diplomantov terciarnega izobraževanja na področjih družbene, poslovne, upravne in pravne vede, tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, storitve ter kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo.
Tabela 7. Skupno število diplomantov študijskih programov 1. in 2. stopnje po študijskih področjih od leta 1998 do leta 2009
Opomba: Med diplomanti so upoštevani diplomanti prejšnjih visokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programov, visokošolskih strokovnih in študijskih programov 1. stopnje in 2. stopnje. Viri: SURS, statistični letopisi od 1999 do 2009, za leto 2009 posebna obdelava podatkov SURS za MVZT |
Pri primerjanju trajanja študija na dodiplomskih študijskih programih, pri čemer je treba upoštevati, da so upoštevani študijski programi različne dolžine, lahko ugotovimo, da je bil na dodiplomskih študijskih programih 6,3 leta, na prejšnjih visokošolskih študijskih programih 5,9 leta in na prejšnjih univerzitetnih študijskih programih 6,8 leta. Povprečni čas študija od vpisa do diplome je izračunan kot tehtana aritmetična sredina vsote diplom in števila let študija, pri čemer je kot zgornja meja upoštevanih 10 let. Javne univerze so si prednostno zastavile cilj povečati učinkovitost dokončanja študija, tako da so začele študente, ki so študij prekinili, spodbujati k dokončanju študija. Zaradi tega se tudi povečuje število študentov, ki so diplomirali po več kot 9 letih študija. Pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval vse do študijskega leta 2015/16 oziroma dokler bo mogoče dokončati prejšnje študijske programe. Čas trajanja študija na dodiplomskih študijskih programih od vpisa do diplomiranja se razlikuje tudi po visokošolskih zavodih.
Slika 4. Diplomanti dodiplomskega visokošolskega izobraževanja glede na trajanje študija od vpisa do diplomiranja v letih od 2004 do 2008
Vir: SURS, podatkovna zbirka SI-STAT
V študijskem letu 2002/03 je študijsko dejavnost izvajalo 48 visokošolskih zavodov, in sicer:
- 2 javni univerzi: Univerza v Ljubljani, ki je imela 3 akademije, 20 fakultet in 3 visoke šole, ter Univerza v Mariboru, ki je imela 9 fakultet, 1 visoko šolo, univerzitetno knjižnico in študentske domove,
- 1 javni samostojni visokošolski zavod (Visoka policijsko-varnostna šola) in
- 11 samostojnih zasebnih visokošolskih zavodov, od katerih jih je 7 imelo koncesijo, 3 pa so izvajali le podiplomski študij.
Tabela 8. Število visokošolskih zavodov in drugih članic univerz, ki so izvajali študij v študijskem letu 2002/03
 Vir: MVZT |
V študijskem letu 2009/10 študijsko dejavnost izvaja 80 visokošolskih zavodov: 26 članic Univerze v Ljubljani, 16 članic Univerze v Mariboru, 6 članic Univerze na Primorskem, 6 članic Univerze v Novi Gorici in 26 samostojnih visokošolskih zavodov, od katerih je 1 javni in 25 zasebnih. V juniju 2010 je bilo v razvidu visokošolskih zavodov tudi 6 visokošolskih zavodov, ki v študijskem letu 2009/10 študijskih programov ne izvajajo: Evro-sredozemska univerza, Fakulteta za turizem, članica Univerze v Mariboru, Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto, Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Fakulteta za poslovne vede in Visoka gospodarska šola.
Tabela 9. Število visokošolskih zavodov in drugih članic univerz, vpisanih v razvid visokošolskih zavodov pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, 30. 6. 2010
Opomba: Pri Univerzi v Mariboru je všteta tudi Fakulteta za turizem, ki je že ustanovljena, ni pa še vpisana v razvid visokošolskih zavodov. Vir: MVZT |
Iz mreže visokošolskih institucij in študijskih programov je razvidno, da večina visokošolskih institucij deluje v vseh regijah v Sloveniji. Prav tako jih večina ponuja študijske programe z istih področij.
Tabela 10. Visokošolski zavodi, vpisani v razvid visokošolskih zavodov na dan 30. 6. 2010
Legenda: črna – sedež visokošolskih zavodov; modra – dislocirane enote Opombi: * V posamezno statistično regijo je visokošolski zavod vpisan samo enkrat ne glede na število enot, ki jih ima v regiji. ** Pri Univerzi v Mariboru je všteta tudi Fakulteta za turizem, ki je bila ustanovljena z Odlokom o spremembi in dopolnitvi Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 96/09), ki pa še ni vpisana v razvid visokošolskih zavodov in študijskih programov v študijskem letu 2009/10 še ne izvaja. Vir: MVZT |
Razmerje med številom študentov ter visokošolskimi učitelji in sodelavci se je v zadnjih letih izboljšalo, saj je število učiteljskega kadra naraščalo hitreje kot število študentov. V šolskem letu 2009/10 je razmerje med študenti in visokošolskimi učitelji 20,1, razmerje med visokošolskimi učitelji in sodelavci in študenti pa 12. Povprečje na ravni držav OECD in EU je približno 15, kar pomeni, da smo ob upoštevanju asistentov, ki sodelujejo v pedagoškem procesu, povprečje že presegli. Kot je bilo omenjeno že v osnutku NPVŠ 2011–2020, pa je težava v velikih razlikah med množičnimi in drugimi študiji, kar ni jasno razvidno iz povprečne vrednosti za celoten slovenski visokošolski prostor.
OECD za Slovenijo v zadnje dosegljivih podatkih, ki se nanašajo na leto 2008 (OECD Education at a glance 2010), navaja podatek 20,8 in s tem se Slovenija uvršča pod povprečje drugih držav OECD.
Tabela 11. Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev v študijskem letu 2009/10
 Vir: SURS |
Tabela 12. Razmerje med visokošolskimi učitelji in študenti v študijskem letu 2009/10
Opomba: Ta podatek dobimo, če število pedagoškega osebja in število študentov preračunamo v ekvivalent polnega delovnega časa oz. pri študentih v ekvivalent rednega študenta. Vir: SURS |
Tabela 13. Razmerje med študenti in visokošolskimi učitelji v visokem šolstvu 2008
Opomba: Podatki so izračunani na podlagi ekvivalenta polnega delovnega časa. * Programi tipa A (ISCED) Vir: OECD Education at a glance, 2010 |
Število visokošolskih učiteljev je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nihalo, v drugi polovici je opaziti celo upad, od leta 1991 pa je stalno naraščalo. Tak trend smo že opazili tudi pri gibanju števila študentov. V primerjavi z gibanjem števila študentov pa opazimo, da od leta 2002 število visokošolskih učiteljev narašča bistveno hitreje kot število študentov in diplomantov, kar je pripomoglo k izboljšanju razmerja števila študentov na učitelja.
Od učiteljev je največ rednih profesorjev in docentov, nato sledijo izredni profesorji. Vse do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo v kategoriji visokošolskih učiteljev (redni profesor, izredni profesor, docent) največ rednih profesorjev, sledili so izredni profesorji in nato docenti. Ob koncu devetdesetih let pa je prišlo do pomlajevanja osebja, naraščati je začel delež docentov. Skupina predavateljev oziroma višjih predavateljev stagnira oziroma upada.
Število slovenskih študentov, udeleženih v programu mobilnosti ERASMUS za študij v tujini, je v zadnjem desetletju stalno naraščalo in danes znaša nekoliko nad 1.000 študentov na leto. Kljub pomembnemu povečanju števila študentov, udeleženih v programu mobilnosti ERASMUS za študij v tujini, je ta vrednost še vedno izjemno nizka, saj pomeni le okoli 1 % slovenskih študentov.
Število tujih študentov, udeleženih v programu mobilnosti ERASMUS za študij v Sloveniji, je v zadnjem desetletju prav tako naraščalo in danes prav tako znaša okoli 1.000 študentov na leto. Največ študentov prihaja iz Poljske, Češke, Španije, Portugalske, Turčije in Nemčije.
Število slovenskih študentov, udeleženih v programu mobilnosti ERASMUS za opravljanje prakse, je majhno in znaša okoli 170 študentov na leto, kar pomeni 0,16 % slovenskih študentov. V Sloveniji opravlja prakso na podlagi programa ERASMUS nekoliko manj tujih študentov kot slovenskih študentov v tujini.
Število slovenskih visokošolskih učiteljev in asistentov, udeleženih v programu mobilnosti ERASMUS za poučevanje, je v zadnjem desetletju naraščalo, vendar danes znaša le nekoliko nad 250. Največ učiteljev odide v Nemčijo, Avstrijo, Finsko in Češko. Prav tako je naraščalo število tujih visokošolskih učiteljev in asistentov, udeleženih v programu mobilnosti ERASMUS za poučevanje v Sloveniji. Največ učiteljev prihaja iz Poljske, Avstrije in Nemčije. Razmeroma nespremenjen trend pokaže, da več učiteljev pride v Slovenijo na podlagi tega programa, kot odide iz Slovenije na izmenjavo v tujino. Odstotek slovenskih učiteljev in asistentov, udeleženih v programu mobilnosti ERASMUS za poučevanja, od celotnega števila zaposlenih znaša manj kot 4.
Število slovenskega osebja, udeleženega v programu mobilnosti ERASMUS za usposabljanje, znaša okoli 100 na leto. Število tujega osebja, udeleženega v programu mobilnosti ERASMUS za usposabljanje v Sloveniji, pa znaša nekoliko manj kot 100 na leto. Trend pokaže, da več osebja odide iz Slovenije na podlagi programa ERASMUS za usposabljanje, kot pride v Slovenijo.
Tabela 14. Odstotek študentov, udeleženih v programu mobilnosti ERASMUS za študij v tujini, od vseh študentov, vpisanih v terciarno izobraževanje v Sloveniji v študijskih letih od 2000/01 do 2008/09
Opomba: Študenti višješolskih izobraževalnih programov so v program mobilnosti ERASMUS vključeni od študijskega leta 2007/08. Pri računanju odstotka študentov so do leta 2007 zajeti študenti, ki so vpisani v visokošolske študijske programe, od leta 2007 pa vsi terciarni študenti. Viri: SURS, CMEPIUS, preračuni MVZT |
Iz Slovenije na študij v države Evropske unije in Evropskega ekonomskega prostora odide okoli 2 % vseh slovenskih študentov za celotno obdobje študija in dosegamo podobne vrednosti kot Češka, Nizozemska, Romunija, Danska, Francija, Latvija, Belgija, Finska in Švedska. Države, iz katerih odide bistveno več študentov na študij v tujino (10 % ali več), so Malta, Slovaška, Makedonija, Irska, Islandija, Lihtenštajn, Ciper in Luksemburg.
Od vseh študentov, ki so vpisani na slovenske visokošolske zavode za celotni študij, je okoli 1 % študentov, ki prihajajo iz Evropske unije, Evropskega ekonomskega prostora ali držav kandidatk. Slovenija je tako v primerjavi z drugimi državami v spodnjem povprečju, najprivlačnejše za evropske študente pa so Avstrija, Velika Britanija in Belgija.
Od vseh študentov, ki so v študijskem letu 2008/09 študirali na slovenskih visokošolskih zavodih, je bilo skupaj 1,6 % tujcev. Od teh jih je bilo približno 12 % iz držav Evropske unije in 84 % iz držav, ki niso njene članice. Za 72 študentov podatki o državi izvora niso znani. Od vseh tujih študentov je bilo kar 39 % študentov iz Hrvaške, sledijo pa še študenti iz Makedonije ter Bosne in Hercegovine.
Največ tujih študentov je bilo vpisanih na dodiplomske študijske programe, manj na podiplomske. Največ jih je torej bilo na prejšnjih univerzitetnih in strokovnih programih, sledijo programi na 1. študijski stopnji. Od vseh tujih študentov je le 8,6 % vpisanih na doktorski študij.
Največ tujih študentov je vpisanih na Univerzo v Ljubljani, in sicer okoli 65 % vseh tujih študentov v Sloveniji. Sledi Univerza v Mariboru z okoli 15 %. Ob pregledu razporeditve tujih študentov v Sloveniji med visokošolskimi zavodi od leta 2004 opazimo, da vpis na Univerzo v Ljubljani nekoliko upada, za spoznanje pa narašča vpis na Univerzo v Mariboru ter na samostojne visokošolske zavode.
Tabela 15. Odstotek študentov terciarnega izobraževanja (ISCED 5 in 6), ki študirajo v tujini v eni od držav Evropske unije, EFTE ali državi kandidatki, od vseh študentov terciarnega izobraževanja od študijskega leta 1997/98 do 2006/07
 Vir: EUROSTAT |
Tabela 16. Odstotek tujih študentov iz držav Evropske unije, EFTE oz. držav kandidatk od vseh študentov v državi v študijskih letih 1997/98 do 2006/07
 Vir: EUROSTAT |
Tabela 17. Študenti, tuji državljani, po vrsti programa in državi državljanstva, v študijskem letu 2008/09
 Vir: Statistični letopis 2009 |
Delež celotnih izdatkov za izobraževalne institucije v letu 2007 je bil 1,26 % BDP, delež javnih izdatkov za izobraževanje 1,21 % BDP.
Slika 5. Celotni javni izdatki za terciarno izobraževanje, izraženi v deležu BDP, Slovenija, 1995–2007, v %
Vir: SURS; preračuni UMAR
Slovenija je nad povprečjem v Evropski uniji pri javnih izdatkih za terciarno izobraževanje v letu 2006.
Slika 6. Celotni javni izdatki za terciarno izobraževanje (Isced 5, 6), EU27, 2001 in 2006, v %
Vira: Eurostat, SURS
Primerjava porabe institucij na študenta pokaže, da v Sloveniji visokošolske institucije namenijo na študenta manj, kot je povprečje držav Evropske unije ali OECD. Za študenta terciarne institucije namenijo več sredstev kot za srednješolca, vendar je razlika v porabi med srednješolcem in študentom bistveno nižja kot v drugih državah.
Tabela 18. Letna poraba visokošolskih institucij na študenta za vse storitve v letu 2007
Opomba: Izdatki za osnovno izobraževanje za Slovenijo so v stolpcu »lower secondary education«, ki po opredelitvi OECD združuje »primary« in »lower secondary« education, ki vključujejo slovensko osnovno šolstvo. Vir: OECD Education at a glance 2010 |
Slika 7. Letni izdatki za izobraževalne institucije v terciarnem izobraževanju na udeleženca v primerjavi z BDP na prebivalca, EU27, 2001 in 2006, v %
EUROSTAT, EURYDICE, Education, Audiovisual & Culture Executive Agency: Key Data on Education in Europe 2009.
Komljenovič, J., Marjetič, E. (2010). Drzna Slovenija: na poti v družbo znanja, Statistični podatki o visokem šolstvu. Publikacija 2/3. Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, 2010.
Marjetič, E., Dobnikar, M. (2010). Mreža visokošolskih zavodov in študijskih programov v Republiki Sloveniji 2010. Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, 2010.
OECD: Education at a Glance 2009.
RS Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: Razvid visokošolskih zavodov: podatki o visokošolskih zavodih.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 1999.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 2000.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 2001.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 2002.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 2003.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 2004.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 2005.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 2006.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 2007.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 2008.
Statistični urad Republike Slovenije: Statistični letopis 2009.
Statistični urad Republike Slovenije: Prva objava: Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2009/10 – končni podatki, maj 2010.
Statistični urad Republike Slovenije: Prva objava: Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2009 – končni podatki.
Zgaga, P. (2004). Analiza gibanj v strukturi študentov in diplomantov terciarnega izobraževanja (1981–2004): raziskava za pripravo strategije razvoja Slovenije (R 6). Ljubljana: Pedagoška fakulteta: Center za študij edukacijskih strategij, 2004.
Podatkovne zbirke in pridobljeni podatki:
EUROSTAT: podatkovna zbirka.
EUROSTAT: podatki EUROPOP.
Statistični urad Republike Slovenije: podatkovna zbirka SI-STAT in Tematska kartografija, pridobljeno od aprila 2010 do julija 2010.
Statistični urad Republike Slovenije, priprava podatkov za MVZT: podatki o številu študentov v študijskem letu 2009/10, podatki o številu osebja v visokem šolstvu, podatki o doseženi izobrazbeni strukturi prebivalstva in drugo, kot je označeno v besedilu.
Urad za makroekonomske analize in razvoj: podatki, poslani MVZT: število mladih v srednjih šolah, število predšolskih otrok, učencev, dijakov (mladina) in študentov po vrstah izobraževalnih programov.
[34] Poglavje je vzeto iz: Komljenovič, J., Marjetič, E. (2010). Drzna Slovenija: na poti v družbo znanja, Statistični podatki o visokem šolstvu, publikacija 2/3. Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, 2010. V celotnem poglavju zato omenjena analiza in avtorici nista citirani.