European Innovation Scoreboard 2010 [id4] uvršča Slovenijo med države kot so Francija, Velika Britanija, Nizozemska in Avstrija, ki po inovacijski uspešnosti sledijo najuspešnejšim Švedski, Danski, Finski in Nemčiji. V svoji skupini sta Estonija in Slovenija državi z največjo rastjo inovacijske uspešnosti (Slika 8).

Slika 8. Prihodki iz tujine za licenčnine in patente, kot delež BDP

Vir: European Innovation Union Scoreboard 2010 [id4]

Kljub napredku pa je slovenski inovacijski sistem sorazmerno neučinkovit, s hitrim razvojem na strani vstopnih parametrov, kot so sredstva za raziskave in število raziskovalcev, toda počasnim na strani rezultatov, kot so visoko tehnološki izvoz in število patentov [id4]. Med glavnimi dejavniki, ki omejujejo učinkovitost, je po mnenju OECD organizacija inovacijske politike na ravni vlade, ki jo zaznamujejo upravljavska razpršenost, pomanjkanje usklajevanje med zainteresiranimi stranmi in zaradi tega "izvedbeni primanjkljaj". Vlada bi zato morala zmanjšati razpršenost in prekrivanje med različnimi interesnimi skupinami inovacijske politike z izboljšanjem pretoka informacij in preglednostjo med ministrstvi in z njimi povezanimi agencijami [id7]. Po mnenju OECD gredo predlogi v RISS v pravo smer, vendar je malo verjetno, da bodo uspešni, dokler se glavne interesne skupine inovacijske politike ne bodo z rednimi, poglobljeni posvetovanji odzivale na potrebe gospodarstva [id7]. Recenzenti tudi opozarjajo, da je zaradi zelo omejenega števila zaposlenih v direktoratih, neposredno pristojnih za raziskave in inovacije, sistem upravljanja še posebej ranljiv [id2].

Vlaganje v raziskave in razvoj je eno ključnih gibal gospodarskega in družbenega napredka. Je naložba in ne strošek, saj ima poleg drugih pozitivnih učinkov neposreden vpliv na zvišanje BDP. Neodvisne analize učinkov državnih pomoči za tehnološki razvoj kažejo na izjemno učinkovitost tovrstnih spodbud. Nedavna raziskava Učinkovitost ukrepov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v slovenskih podjetjih (CRP V5-0448) je pokazala, da 1 EUR dodeljenih tehnoloških spodbud slovenskim podjetjem omogoči 6,7 EUR dodatne prodaje, 3,9 EUR dodane vrednosti, za 60 % hitrejšo rast podjetij in − kar je tudi zelo pomembno − finančno vzdržnost proračuna, saj se sredstva zaradi povečanega plačila davka in prispevkov prejemnikov vrnejo v proračun že v približno enem letu.

Po vrsti let, ko je v Sloveniji vlaganje državnih proračunskih sredstev za ta namen v razmerju do BDP stagniralo ali se celo zniževalo, je Slovenija v letu 2008 začela sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost poviševati hitreje od rasti BDP (Slika 9).

Slika 9. Izdatki za raziskave in razvoj kot delež BDP [id6], [id8]

V letu 2009 je tako za raziskave in razvoj (v nadaljevanju RR) Slovenija namenila 234 milijona EUR državnih sredstev, to je kar za 21 % več kot leto prej. Mednarodno primerjalno to pomeni, da ima Slovenija visoko rast vlaganja v raziskave in razvoj, dosežen delež BDP za raziskave in razvoj pa še vedno zaostaja za najrazvitejšimi (Slika 10).

Izdatki podjetij za RR so tako kot javni izdatki blizu povprečja EU27. Tako kot v Avstriji in na Finskem tudi pri nas večino sredstev za raziskave in razvoj v poslovnem sektorju porabijo velika podjetja z več kot 500 zaposlenimi. V letu 2009 so tako kar 76 % vseh sredstev za izvajanje RR v poslovnem sektorju porabila podjetja z več kot 500 zaposlenimi (66,5 v 2006), pri malih podjetjih pa je bi ta delež 6,8 % (9,1 v 2006).

Slika 10. Finančna podpora raziskavam in inovacijam kot delež BDP

Opombe: Viri podatkov za posamezen kazalnik v grafikonu so označeni s številko ob imenu kazalnika.
Zaradi nepopolnosti podatkov za nekatere članice EU Evropska komisija v mednarodnih primerjavah uporablja kot približek za podatke o vlaganjih javnega oz. poslovnega sektorja v RR podatke o izdatkih za izvajanje RR v obeh sektorjih, torej o njuni porabi na področju RR. Za Slovenijo smo uporabili prava podatka (vlaganja), zato odstopata od podatkov za našo državo v viru št. [id4]. Vir podatkov za Slovenijo je SURS [id8].
Neposredna javna sredstva za RR podjetij in posredna javna sredstva za RR podjetij sta kazalnika OECD [id6], zato je namesto povprečne vrednosti za EU27 uporabljena povprečna vrednost podatkov OECD. Podatka za SI sta podatka SURS oz. Ministrstva za finance, nanašata pa se na leto 2009.

Poleg javnih so blizu povprečja EU27 tudi izdatki podjetij za RR, močno pa izstopajo javna sredstva, ki jih je Slovenija neposredno in posredno namenila prek davčnih olajšav podjetjem za RR Med prejemniki javnih sredstev za RR v obliki neposrednih spodbud so predvsem mala podjetja (46,3 %, 2007) in srednje velika podjetja (30,8 %, 2007) [id6], davčne olajšave pa uveljavljajo predvsem velika podjetja. Med 30 državami, zajetimi v študiji OECD, samo Koreja namenja večjo neposredno in posredno podporo podjetjem za RR kot Slovenija [id6]. Pričakujemo lahko, da se bo neposredna podpora v prihodnjih letih še povečala, saj je Slovenija v 2010 dvignila davčno olajšavo za vlaganje v RR z 20 na 40 % in regijsko olajšavo s 40 na 60 %. Glede na to bo treba v prihodnjih letih posebej pozorno spremljati učinke tako naloženih javnih sredstev.

Da bi omogočili čim večjo komercializacijo znanja, je slovenska država v 2010 namenila 50 milijonov EUR javnih sredstev v program finančnega inženiringa in tako omogočila oblikovanje skupnega kreditnega potenciala v višini 150 milijonov EUR (0,3 % BDP). V okviru aktivnosti za izboljšanje dostopa do virov financiranja za podjetnike je Vlada RS v letu 2010 pričala z izvajanjem programa spodbud za razvoj trga začetnega in tveganega kapitala. Javna sredstva v višini 34 mio EUR so bila vložena kot državne naložbe v zasebne družbe tveganega kapitala, ki skupno z zasebnim kapitalom zagotavljajo že v letu 2011 ponudbo najmanj 70 milijonov EUR sredstev tveganega kapitala.

Ustrezna struktura in zadostno število kakovostnih kadrov je nujen pogoj za razvoj in inovativnost družbe. Kazalniki na področju človeških virov za znanost in tehnologijo so povečini blizu povprečja evropske sedemindvajseterice (Slika 11), s čimer ne moremo biti zadovoljni. Po podatkih SURS so bili v letu 2009 med raziskovalci v poslovnem sektorju zaposleni predvsem strokovnjaki s področja tehniških (71 %) in naravoslovnih ved (27 %), vse druge vede skupaj pa so predstavljale manj kot 3 % raziskovalcev. Za Slovenijo so zato še posebej pomembni podatki o številu diplomantov in doktorandov s področja naravoslovja in tehniških ved. Medtem ko je delež študentov na teh dveh področjih nizek (v povprečju EU27), pa je stanje boljše pri doktorskih študentih.

Ob koncu leta 2009 je bilo v Sloveniji skoraj 6500 doktorjev znanosti. 79 % doktorjev znanosti se je pri delu v svoji osnovni zaposlitvi ukvarjalo z raziskovanjem in/ali z eksperimentalnim delom, s svojim delom pa so bili razmeroma zadovoljni. V anketi SURS je bilo več kot 50 % doktorjev znanosti s skoraj vsemi kategorijami v zvezi z zaposlitvijo »zadovoljnih« (dohodek iz dela, ugodnosti, varnost zaposlitve, lokacija zaposlitve, delovni pogoji, intelektualni izziv, možnost napredovanja, odgovornost na delovnem mestu, samostojnost na delovnem mestu, prispevek k družbi, družbeni položaj). Več kot 40 % doktorjev znanosti je bilo zelo zadovoljnih s samostojnostjo na delovnem mestu, z intelektualnim izzivom in z lokacijo zaposlitve; največjo stopnjo nezadovoljstva pa so izrazili glede možnosti za napredovanje in glede dohodkov iz dela [id9].

Slika 11. Človeški viri

Viri podatkov za posamezen kazalnik v grafikonu so označeni s številko ob imenu kazalnika.

Uspešen raziskovalni in inovacijski sistem temelji na odlični znanosti, sodelovanju med javno in zasebno sfero in se ne zapira v meje nacionalne države ali regije.

Slovenski raziskovalci so med produktivnejšimi v Evropi po številu znanstvenih objav, saj tu Slovenija zaseda šesto mesto med državami EU27. To kaže na močno osredotočenost raziskovalcev na čim številnejše objave, ki pa so zato manj odmevne. Med množico objav imamo namreč le majhen delež tistih, ki so med 10 % najbolj citiranih objav (Slika 12), vendar njihov delež hitro raste. To je predvsem posledica meril za ocenjevanje projektov, oddanih Agenciji za raziskovalno dejavnost, po katerih se je v preteklosti bolj nagrajevalo število kot kakovost znanstvenih objav.

Slovenski raziskovalci so sorazmerno dobro vpeti v mednarodni prostor. Po znanstvenih objavah v soavtorstvu s tujimi raziskovalci (na milijon prebivalcev) je Slovenija s 749,7 objave na devetem mestu v EU27, pred državami, kot so Nemčija, Francija, Češka in Estonija [id4]. Sorazmerno uspešna je tudi pri pridobivanju sredstev okvirnega programa EU, še posebej izraženo v deležu BDP. Za Slovenijo je značilna tudi nadpovprečna odprtost podjetij do sodelovanja z drugimi podjetji in javnim sektorjem (Slika 12).

Po drugi strani pa nizko število študentov, ki niso iz članice EU, kaže na slabo prepoznavnosti majhne države v visokošolskem in na raziskovalnem področju. Medtem ko zakonodaja omogoča precej enostavno vključitev tujih raziskovalcev v slovenska podjetja in raziskovalne organizacije, pa zahteva tudi poučevanje v slovenskem jeziku. To in dejstvo, da je za naziv rednega profesorja potrebna habilitacija na slovenski univerzi, močno omejujeta razvoj univerzitetnega prostora. Tak pristop pomeni neuravnoteženo internacionalizacijo (ali »internacionalizacijo à la carte«), kar ima lahko resne posledice za dolgoročno uspešnost Slovenije [id3].

Slika 12. Odprtost, odličnost in privlačnost sistema

Opomba: Viri podatkov za posamezen kazalnik v grafikonu so označeni s številko ob imenu kazalnika.
Delež poslovnega sektorja pri financiranju RR javnega sektorja je kazalnik OECD. Namesto povprečne vrednosti za EU27 je uporabljena povprečna vrednost za OECD.

Če Slovenija dosega razmeroma dobre ali povprečne rezultate pri vhodnih kazalnikih inovacij, pa to nikakor ne drži za izhodne kazalnike (Slika 13). Ob tem je velika rast opazna pri kazalnikih zaščitenih blagovnih znamk Skupnosti in zaščitenih modelov Skupnosti [id4], pri preostalih štirih kazalnikih pa je blizu povprečja EU27. Inovacijsko vrzel je mogoče delno pojasniti s tem, da imajo novi instrumenti inovacijske politike razmeroma hiter vpliv na strani dejavnikov, ki vstopajo v inovacijski proces, ter značilno počasnejši vpliv na rezultate, še zlasti zato, ker nanje vpliva predvsem prestrukturiranje gospodarstva [id11]. Dodatno k s slabim rezultatom najverjetneje prispevata tudi znižanje izdatkov za inovativnost brez RR in nizek delež zasebnih posojil podjetjem. Tudi nerazvitost ponudbe tveganega kapitala in dolgotrajni procesi vstopa države na trg tveganega kapitala do zdaj niso spodbudno vplivali na inovacijsko dejavnost malih podjetij v bolj tveganih panogah [id11].

Slika 13. Učinkovitost raziskovalno-inovacijskih aktivnosti

Opomba: Viri podatkov za posamezen kazalnik v grafikonu so označeni s številko ob imenu kazalnika.

V letu 2010 je bila rast produktivnosti v Sloveniji višja kot v povprečju v EU. Izraženo v standardih kupne moči je Slovenija po produktivnosti dela leta 2008 dosegala 84,6 % povprečja EU (77,0 % povprečja evrskega območja), po zadnjih razpoložljivih podatkih pa se je v letu 2009 ob precej večjem skrčenju bruto domačega proizvoda kot v EU zaostajanje za EU povečalo kar za 2,2 odstotne točke. Glede na to, da je rast produktivnosti v Sloveniji lani presegla povprečno v EU, UMAR ocenjuje, da se povečevanje zaostanka za EU po tem kazalniku lani ni nadaljevalo [id10].

V Sloveniji v dejavnostih z visokim deležem znanja dela 12,9 % zaposlenih, kar je blizu povprečja EU27 (13 %). Medtem ko je delež izvoza izdelkov visoke in srednje visoke tehnologije v celotnem izvozu Slovenije nad povprečjem EU, pa Slovenija močno zaostaja pri izvozu storitev z visokim deležem znanja (Slika 14) [id4].

Slika 14. Učinki na gospodarstvo

Opomba: Viri podatkov za posamezen kazalnik v grafikonu so označeni s številko ob imenu kazalnika.

Po mnenju recenzentov [id1], [id2], [id3] našega raziskovalnega in inovacijske sistema je Slovenija dosegla pomemben napredek pri uspešnosti inovacij in je na vodilnem mestu med novimi državami članicami po številnih kazalnikih, povezanih z znanjem in inovacijami. Da bi se priključila najinovativnejšim državam EU, bo morala večjo pozornost nameniti dvigu inovativnosti in produktivnosti, predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih ter še posebej v storitvenem sektorju.

Pri tem mora graditi na prednostih, kot so močno podprt sistem z nadarjenimi raziskovalci, visoko kulturo raziskovanja in odličnimi raziskavami na izbranih področjih, ter na obsežnem visokošolskem sektorju z visokim vpisom in možnostmi za nadaljnje izboljšanje kakovosti človeških virov. Ob tem so recenzenti opozorili na nekatere ključne nevarnosti, kot so zmanjšanje vlaganj v raziskave in razvoj zaradi proračunskih omejitev, zastarela organizacijska ureditev univerz in javnih raziskovalnih zavodov, slab prenos raziskovalnih izsledkov v nove izdelke, postopke in storitve – predvsem v tiste na

koncu verige vrednosti – ter nujnost osredotočenja na nekatera področja raziskav in gospodarstva, na katerih lahko Slovenija doseže odličnost v svetovnem pogledu.

Za doseganje ciljev RISS je treba sproti spremljati uresničevanje zastavljenih ukrepov. Z izbranimi kazalniki za področje znanosti, raziskav in inovacij bomo enkrat letno pregledali, kako Sloveniji uspeva dosegati povprečje EU27 v primerjavi z izbranimi državami EU. Na sliki (Slika 15) predstavljamo rezultate Slovenije in Avstrije kot ene uspešnejših članic Evropske unije, kakor jih kažejo izbrani kazalniki, glede na EU27.

Slika 15. Kazalniki za spremljanje RISS [id12]. Delež SI in AT glede na EU27

Kazalnike, ki smo jih prikazali na sliki (Slika 15), smo izbrali za osrednje kazalnike pri spremljanju izvajanja Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije.