Dr. Matjaž Lukač, predsednik Inženirske akademije Slovenije

Svetovna gospodarska kriza je povzročila, da se danes tudi v Sloveniji sprašujemo, ali je treba na novo razmisliti o usmeritvah naše države in sveta kot celote. Tehnološke inovacije so bile v vsej pretekli zgodovini pomembno gibalo gospodarskega razvoja. Strateška usmeritev v tehnološko inoviranje je zato ključni pogoj za dolgoročno konkurenčnost in uspešnost Slovenije. Svojo prihodnost moramo graditi na trdnih temeljih, ki omogočajo dolgoročno vzdržnostno rast. Trdni temelji pa so lahko samo ustvarjanje takega novega, ki realno prispeva h kakovosti našega življenja.

Tehnološki razvoj tudi ne sme biti nekaj obrobnega, ampak mu mora Slovenija dati velik pomen. V Sloveniji moramo priti do kritične mase ljudi, ki bodo dovolj inovativni, da bodo vedeli, kaj in kako nekaj narediti. Človeka, ki zna in hoče narediti nekaj novega in uporabnega, je treba postaviti v središče. Ustvariti moramo okolje, ki bo podpiralo kulturo inovativnosti, ter odločno podpreti vlaganja in usmerjenost v tehnološki razvoj. Potreben je bistven premik, neke vrste nacionalno soglasje, da bomo svojo prihodnost zgradili na ustvarjanju novega. Slovenija je sposobna sprejemanja pomembnih odločitev. Primer je na primer odločitev za gradnjo avtocest pred več kot 30 leti. V Sloveniji danes potrebujemo podobno novo soglasje, in sicer za nov vseslovenski projekt Tehnološke avtoceste. Ta dva strateška dokumenta, raziskovalna in inovacijska strategija ter nacionalni program visokega šolstva, sta korak v pravi smeri, saj postavljata gradnjo celovitega inovacijskega sistema s konkurenčnim gospodarstvom z visoko dodano vrednostjo kot temeljni strateški cilj. Upati je, da bo Slovenija s prenovljenim sistemom vrednotenja raziskovalnih dosežkov ter spodbujanjem prepoznavnosti in ugleda v prihodnjih letih v inženirski poklic pritegnila več nadarjenih mladih ter vzpostavila podlago za trajnostni razvoj, temelječ na inovativnosti in tehnoloških prebojih.